Ali je res, da lahko pridobi dodatek za pomoč in postrežbo tudi tisti, ki še ni upokojen? Mama je še zaposlena, hudo je zbolela, pogosto je v bolnici in skoraj ne more več skrbeti sama zase. Na katero ustanovo se je potrebno obrniti in koliko časa traja ves postopek?

V skladu s 4.členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4, objavljen v Uradnem list RS, št. 109/06; v nadaljevanju Zakon) se na osnovi sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja med drugimi zagotavlja tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (v nadaljevanju Dodatek), ki je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb (definicija po 8. členu Zakona).

UPRAVIČENCI do mesečnega denarnega Dodatka po 137. in 138. členu Zakona SO:

(1) uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega ter

(2) nekateri še aktivni zavarovanci:
a) zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost kot slepi ali slabovidni;

b) zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti slepi ali slabovidni;

c) nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po kakšni drugi podlagi (za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%).

Osebe, naštete v točkah a) do c), obdržijo pravico do Dodatka tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde oz. če pridobijo pravico do pokojnine.

d) zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70% in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do Dodatka tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije in jim pripada od dneva nastopa poklicne rehabilitacije;

e) slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) oz. po upokojencu;

f) osebe, ki so kot uživalci pokojnine oslepele.

Zakon govori v 139. členu o dveh skupinah upravičencev do Dodatka:
(1) v prvo skupino so uvrščene tiste osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenskih potreb (zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne morejo samostojno gibati v stanovanju in izven njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja)

(2) v drugi skupino so uvrščene tiste osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenskih potreb, opredeljenih v zgornji točki (1)

UPRAVIČENCI do Dodatka NISO:

- osebe, upokojene v skladu z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov;
- tisti upokojenci, ki so bili pretežni del svoje aktivne dobe zavarovani za ožji obseg pravic.

POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE DO DODATKA

(1) Postopek uveljavljanja te pravice se prične na predlog osebnega zdravnika bolnika: predlog poda le-ta na predpisanem obrazcu (v nadaljevanju Predlog) skupaj z ustrezno medicinsko dokumentacijo na Zavod (predpisana obrazca lahko najdete tudi na spletnih straneh Zavoda: OBR. IZ 2 oziroma OBR. IZ 1).

(2) Mnenje, ali je zavarovancu za opravljanje osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega, poda izvedenec invalidske komisije Zavoda.

(3) O spremembi višine Dodatka (npr. za prehod iz 2. v 1. skupino upravičencev po Zakonu) se odloča v novem postopku, ki se ponovno prične na predlog osebnega zdravnika.

ČAS TRAJANJA POSTOPKA DO ODOBRITVE / ZAVRNITVE VLOGE:

Odvisno od zasedenosti izvedencev na Zavodu; sam postopek lahko traja do 1 meseca, lahko več; svetujem vam, da se o tem pozanimate sami na pristojni enoti Zavoda, ko bo osebni zdravnik vložil Predlog na Zavod.

ODMERA VIŠINE DODATKA (141. člen Zakona):

(1) Dodatek se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam, odmeri v višini najmanj 70% zneska osnove, t.j. najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, in se usklajuje tako, kot se usklajujejo pokojnine (členi Zakona: 57., 150.a, 150.b ter 151.)

(2) Dodatek za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice zneska iz zgornje točke (1).

(3) Za nekatere najtežje prizadete kategorije upravičencev lahko Zavod s sklepom določi tudi višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo kot znaša 70% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo; kriterije za določitev upravičencev do višjega zneska Dodatka določi minister, pristojen za zdravstvo.

IZPLAČEVANJE DODATKA (169. člen Zakona):

Pravica do Dodatka pripada zavarovancu od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi in traja, dokler je takšna potreba podana. Dodatek se izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (če se na osnovi dokumentacije ugotovi, da je tovrstna potreba obstajala še pred vložitvijo vloge za pridobitev Dodatka)

(1) Nepokretnim zavarovancem ter zavarovancem, ki so sklenili delovno razmerje kot slepi ali so oslepeli v času zavarovanja, pripada Dodatek od dneva vstopa v delovno razmerje oz. od takrat, ko so oslepeli, vendar se izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj;

(2) Slepim osebam, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu Zavoda oz. po upokojencu, pripada Dodatek od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

(3) Vse spremembe, ki vplivajo na višino Dodatka, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe. Novi znesek pa se izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.

(4) Dodatek se ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe.

NOMINALNI ZNESKI DODATKA, ki veljajo od 1.7.2010 dalje (Uradni list RS, št. 56/2010):

(1) za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb: 288,78 €
(2) za opravljanje večine življenjskih potreb: 144,39 €
(3) za najtežje kategorije upravičencev: 412,54 €

Na osnovi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji se socialni transferji usklajujejo 2x letno, v mesecu januarju in juliju.

Na spletnih straneh Zavoda lahko najdete tudi krajša, zgoščena pojasnila.

Ali obstaja kakšen ažuren seznam ponudnikov, ki zagotavljajo različne vrste pomoči na domu? Kakšne vrste storitev sploh nudijo? Koliko časa dnevno? Kakšne so cene?

Na področju socialnega varstva uporabnikom večine storitev, ki jih izvajajo javne službe, ni potrebno plačati, saj se pokrivajo iz javnih sredstev - to pa ne velja za storitve "pomoči družini na domu" ter "institucionalnega (domskega varstva) odraslih".

V 11. in 15. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Uradni list RS, 3/2007) je v okviru socialno varstvenih storitev opredeljena pomoč družini, ki obsega:

1) POMOČ DRUŽINI ZA DOM

Obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani ter pri skrbi za otroke in za usposabljanje družine za opravljanje njene vsakdanje vloge (5.člen Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Uradni list RS št. 52/1995, št. 19/1999 ter št. 28/1999).

2) POMOČ DRUŽINI NA DOMU

Storitev v skladu s 6. členom že omenjenega Pravilnika obsega:

a) socialno oskrbo na domu (namenjena je upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki).

Vrste storitev:
– gospodinjska pomoč (prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora);
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, pri vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov);
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo).

Trajanje opravljanja storitev:
Storitve se za določenega upravičenca izvajajo največ do 4 ure dnevno oziroma največ do 20 ur tedensko.

Upravičenci do storitve socialne oskrbe na domu so:
- osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje;
- osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu;
- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje;
- hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

b) in mobilno pomoč (oblika strokovne pomoči na domu, s katero se osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zagotavlja strokovna obravnava na domu; odvisna je od potreb obravnavanih oseb, usmerjena pa je tudi na njihove svojce).

Obsega opravila in postopke za korekcijo motenj ter za svetovalno in terapevtsko delo. Namenjena je predvsem specialno pedagoški obravnavi, socialni in psihološki obravnavi ter zaposlitvi.

Trajanje opravljanja storitev: strokovna priprava za izvajanje storitve z vsemi udeleleženci procesa lahko traja v poprečju 5 ur; sama storitev pa do 12 ur mesečno.

Upravičenci do mobilne pomoči so otroci, mladostniki in odrasle osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, katerim ta oblika storitve nadomešča vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ali institucionalno varstvo in pri katerih je s to pomočjo možno pričakovati ublažitev stanja oziroma ohranitev pridobljenih znanj in sposobnosti.

V OKVIRU MREŽE JAVNE SLUŽBE opravljajo storitve pomoči na domu javni socialno-varstveni zavodi (centri za socialno delo, javni domovi za starejše) ter druge zasebne pravne in fizične osebe, ki jim na javnem razpisu občina podeli koncesijo.

Cene storitev se pri posameznih izvajalcih oz. po posameznih občinah razlikujejo: zakonsko je zagotovljeno subvencioniranje najmanj v višini 50% ekonomske cene storitve (99.člen ZSV-UPB2); dejansko lahko v posameznih občinah subvencija pokriva celo do 80% ekonomske cene storitve (razlika do polne cene storitve se izvajalcu teh storitev pokriva iz proračuna občine ter pogosto tudi iz proračuna RS s sredstvi za aktivno politiko zaposlovanja).

cene pri nekaterih izvajalcih:
- Javni zavod za oskrbo na domu Ljubljana: cena socialne oskrbe na domu znaša med 3,04 do 4,56 € na uro; cena storitve socialnega servisa 5,41 € na uro;
- Center za socialno delo Škofja loka: v občinah Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri znaša cena 5,42 € na uro; v občini Železniki 4.17 € na uro;
- Dom upokojencev Kranj: v mestni občini Kranj se giblje cena med 4,20 do 6,30 € na uro; v občinah Naklo in Šenčur med 5,63 do 8,45 € na uro;
- Dom starejših občanov Novo mesto: v občinah Novo mesto, Dolenjske toplice in Straža se giblje cena storitve med 5,15 in 5,70 € na uro; v občini Mirna peč znaša 7,65 € na uro; v občini Žužemberk 2,00 € na uro; v občini Škocjan 9,33 € na uro ter v občini Šmarješke toplice 6,80 € na uro.

Oprostitve plačila: če posameznik, ki potrebuje pomoč na domu, ne zmore plačila teh storitev, plača te storitve namesto njega tisti, ki je to osebo po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžan preživljati (členi: 50, 81, 81a, 103, 123, 124, 127 ZZZDR-UPB1, Uradni list RS št. 69/2004). Če takšnih oseb oz. zavezancev ni, oz. le-ti ne zmorejo plačati teh storitev, postane plačnik teh storitev občina, v kateri ima oseba, ki potrebuje pomoč na domu, stalno prebivališče.

Plačila je lahko upravičenec do teh storitev oproščen delno ali v celoti, odvisno od njegove plačilne sposobnosti (oprostitve veljajo le za standardne storitve; Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih SV storitev, Uradni list RS 110/2004). O oprostitvi odloča pristojni Center za socialno delo na pobudo uporabnika storitev oz. zavezanca za plačilo teh storitev (zahtevek za oprostitev plačila storitev se odda na predpisanem obrazcu na Center za socialno delo v kraju, v katerem ima oseba, ki potrebuje pomoč na domu, stalno prebivališče).


IZVEN MREŽE JAVNE SLUŽBE opravljajo te storitve pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo, ki ga v skladu z zakonom podeljuje in odvzema Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), vendar pa so uporabniki storitev vseh izvajalcev, ki nimajo podeljene koncesije, v celoti samoplačniki.

Ažuren seznam pravnih in fizičnih oseb z dovoljenjem za delo na področju socialnega varstva, ki izvajajo pomoč družini na domu (med njimi so tudi koncesionarji), najdete na spletnih straneh MDDSZ.

3) SOCIALNI SERVIS

Zajema pomoč pri hišnih in drugih opravilih; pomoč v primeru otrokovega rojstva, bolezni; v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje. Socialni servis ne spada v javno službo, kar pomeni, da mora uporabnik teh storitev v celoti prevzeti obveznost plačila za naročene in opravljene storitve.

Vrste storitev (člen 6a, omenjenega pravilnika, Uradni list RS 19/1999):
- prinašanje pripravljenih obrokov hrane, nakup in prinašanje živil ali drugih potrebščin;
- priprava drv ali druge kurjave, nabava ozimnice;
- pranje in likanje perila;
- vzdrževanje vrta in okolice stanovanja;
- temeljito čiščenje in popravila v stanovanju, opremljanje in dekoriranje;
- spremljanje pri obiskih trgovin, predstav, sorodnikov ali na počitnicah oz. organiziranje in izvajanje drugih oblik družabništva;
- pedikerske, frizerske in druge podobne storitve za nego telesa in vzdrževanje videza;
- nega hišnih živali;
- celodnevno nadzorovanje preko osebnega telefonskega alarma;
- kontrola jemanja zdravil;
- varovanje in nadziranje stanja uporabnika preko noči.

Uporabnik storitve je vsak, ki naroči določeno storitev in v celoti prevzame obveznost plačila oz. kritja stroškov zanjo.

Trajanje storitve je odvisno od volje uporabnika in izvajalca in ga določita v dogovoru ali pogodbi.

Cene storitev: Ekonomske cene storitev se na trgu gibljejo v povprečju od 10 do 12 € na uro (dejanska cena bo v določenih primerih verjetno odvisna tudi od neposrednega dogovora med izvajalcem in uporabnikom storitev).

Seznam pravnih in fizičnih oseb z dovoljenjem za delo na področju socialnega varstva, ki izvajajo storitve socialnega servisa, najdete na spletnih straneh MDDSZ.

cene pri nekaterih izvajalcih:
- socialni servis Žarek, Ljubljana: cena se giblje med 10 do 14 € na uro;
- Dom dr. Janka Benedika, Radovljica: cena socialnega servisa znaša 12,30 € na uro.

Katere pripomočke si je možno izposoditi in kje? Kakšna je cena izposoje?

Pravico do medicinsko-tehničnih pripomočkov (v nadaljevanju MTP) določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ, Uradni list RS, 72/2006) in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/2003, 35/2003, 78/2003, 84/2004, 44/2005).

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) zagotavlja zavarovancem V BREME OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA (v nadaljevanju OZZ) pripomočke kot so: proteze udov, estetske proteze, ortoze za stabilizacijo udov in hrbtenice, ortopedska obutev, vozički ter ostali pripomočki za gibanje, stojo in sedenje, električni stimulatorji in ostali aparati (npr. za podporo pri dihanju), pripomočki za nego na bolnikovem domu (postelje z dodatki, sanitarni pripomočki, blazine proti preležaninam), kilni pasovi, pripomočki pri težavah z odvajanjem seča in blata, pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, kanile, pripomočki za slepe in slabovidne, pripomočki za sluh in govor, obvezilni material, ...

Na spletnih straneh ZZZS-ja vam je dostopen najnovejši seznam MTP, ki velja od 1.2.1010 dalje, kjer so opredeljene bolezni oz. stanja, pri katerih je zavarovancem omogočen dostop do posameznega pripomočka (oglejte si tudi bolj sistematičen pregled po posameznih skupinah MTP).

ZZZS zagotavlja standardne MTP v breme OZZ dvema skupinama zavarovancev:

Prvo skupino predstavljajo:
- otroci, učenci, študentje ter otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
- duševno in telesno prizadete odrasle osebe;
- zavarovane osebe - invalidi s priznano najmanj 70% telesno okvaro (v skladu s predpisi pokojninskega in invalidskega zavarovanja);
- zavarovane osebe starejše od 75 let;
- osebe, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu;
- zavarovane osebe, katerih izdatki za doplačilo k storitvam iz obveznega zavarovanja v posameznem koledarskem letu presežejo znesek, ki ga določi ZZZS;
- zavarovancem, ki so v primerih nujnega zdravljenja upravičene do določenih pripomočkov za gibanje in sedenje, inkontinenco in nekaterih drugih pripomočkov v celoti v breme ZZZS.

V drugo skupino so uvrščene osebe na zdravljenju zaradi določenih bolezni oz. bolezenskih stanj kot so:
- maligne bolezni, mišično in živčno mišične bolezni, paraplegija, tetraplegija, cerebralna paraliza, epilepsija, hemofilija, duševne bolezni, razvite oblike sladkorne bolezni, multipla skleroza in psoriaza;
- poškodbe pri delu;
- poklicne bolezni;
- nekatera druga stanja.

V vseh ostalih primerih se krijejo stroški za MTP iz PROSTOVOLJNEGA oz. DODATNEGA ZAVAROVANJA; v kolikor torej zavarovane osebe NIMAJO urejenega prostovoljnega zavarovanja, morajo pri uveljavljanju pravic do MTP same, kot samoplačniki, doplačati od 15 do 75% polne cene za nek določen MTP.

Za vsak MTP je določen standard, z njim pa tudi njegova cena, material, iz katerega mora biti izdelan in trajnostna doba (gre za obdobje, pred iztekom katerega zavarovanec ni upravičen do novega pripomočka v breme OZZ; za posamezne MTP so te dobe različno dolge).
Zavarovana oseba pa ima pravico do novega pripomočka še pred iztekom trajnostne dobe v primeru, ko pride do anatomskih oz. funkcionalnih sprememb, zaradi katerih je postal pripomoček neustrezen; v tem primeru lahko pooblaščeni zdravnik poda predlog za nov pripomoček, o predlogu pa odloča zdravnik ZZZS.

Dobavitelj posameznega MTP je torej dolžan zagotavljati upravičencem standardne MTP brez doplačil; v kolikor posamezni MTP za neko zavarovano osebo ni funkcionalno ustrezen, je zavarovanec upravičen do funkcionalno ustreznega, dražjega MTP, ki pa je najcenejši na slovenskem trgu (potrebo po dražjem pripomočku ugotovi pooblaščeni zdravnik, o upravičenosti do tega MTP pa odloča ZZZS); v kolikor pa zavarovana oseba s posebno izjavo pri dobavitelju zahteva, da se ji izda kvalitetnejši / dražji pripomoček, kot je določeno s standardom, mora razliko med zneskom cenovnega standarda in dejansko ceno pripomočka plačati sama.

MTP potrošnega značaja in pripomočke, potrebne pri zdravljenju in negi na domu predpisuje izbrani osebni zdravnik zavarovane osebe; zahtevnejše pripomočke predpisuje zdravnik specialist; najzahtevnejše pripomočke, pri katerih je potrebna tudi individualna prilagoditev pripomočka, pa predpisuje zdravnik specialist Inštituta RS za rehabilitacijo (v nadaljevanju Inštitut Soča).

Pri uveljavljanju pravice do MTP mora biti zavarovana oseba predhodno 3 do 6 mesecev prijavljena v obvezno zdravstveno zavarovanje, razen v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

S 1. marcem 2010 so pričeli izposojo MTP na območju Slovenije izvajati pogodbeni dobavitelji ZZZS, izbrani januarja 2010 preko "Javnega razpisa za izvajanje programov izdaje in izposoje MTP zavarovanim osebam z dne 12.9.2009".

Pravico do določenega MTP izkazujete z naročilnico za MTP ter potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja. Krajša zgoščena pojasnila najdete tudi v zloženki ZZZS.

Novosti s 1.3.2010:
1) ZZZS na podlagi sklenjenih pogodb s 149 optikami (seznam pooblaščenih optik v Sloveniji najdete na spletni strani ZZZS) zagotavlja zavarovanim osebam pripomočke za izboljšanje vida (očala in kontaktne leče) v okviru določenega cenovnega standarda brez doplačil, v kolikor ima zavarovanec veljavno obvezno in dopolnilno zavarovanje. Optike, ki z ZZZS ne bodo imele sklenjenih pogodb, teh pripomočkov ne bodo mogle izdajati v breme OZZ (podrobneje: v Okrožnici MTP št. 22, ki jo je izdal ZZZS dne 12.2.2010).

2) Vsi pripomočki, ki so jih prejele zavarovane osebe v izposojo do vključno 28. februarja 2010, so postale s 1. marcem 2010 individualna last zavarovane osebe; pripomočkov, izposojenih do vključno 28. februarja 2010 se torej ne vrača starim izposojevalnicam, kakor se jih tudi ne vrača novim izposojevalnicam (podrobneje: v Okrožnici MTP št. 23, ki jo je izdal ZZZS dne 11.2.2010).

Ali res za nego družinskega člana nisem upravičena do bolniške, ki bi bila daljša od 7 dni?

V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3, Uradni list RS, 72/2006, 30. in 31. člen) je opredeljeno:

Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, traja v posameznem primeru:

- največ do sedem delovnih dni;
- za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni.

Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača z nadomestili oz. povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela (osnova se valorizira skladno z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v RS) in znaša:

1) 100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik;
2) 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni;
3) 80% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne imajo pravico do nadomestila v višini 100% od osnove tudi v primerih iz druge in tretje točke.